Pozitivna trema

Še dan me loči od petka, 25. novembera, ko bo moj novi album v Kinu Šiška zazvenel tudi v živo. Veseli me, da bo koncert, ki je organiziran v sklopu šiškinih YU GO! večerov, gostil tudi zanimiv sarajevski band Letu Štuke. Prav navdušen pa sem, da bom v tem centru urbane kulture, v katerem sem bil že neštetokrat kot obiskovalec, prvič tudi kot izvajalec.

Nastopal sem že skoraj povsod po Sloveniji, pa tudi izven nje, pred razprodanimi dvoranami, včasih pa tudi za peščico obiskovalcev. Koncerti in nastopi so sestavni del glasbeništva, saj lahko le na ta način tisto, kar ustvarimo z veseljem tudi predstavimo poslušalstvu v živo.

Nastop pred publiko pa ni isto, kot če si s frendi zarolaš plato, jo poslušaš in vmes malo pokomentiraš. Na koncerte obiskovalci ne hodijo le zato, da bi slišali »ta dobre« komade, ampak upravičeno pričakujejo nadgradnjo tistega, kar so slišali na posnetkih. Nastop in energija, ki jo podaja band ali izvajalec je izrednega pomena. Lahko padeš v nek čisto svoj feeling, ki dogaja samo tebi, folku pa v bistvu čez čas zamori. Na drugi strani pa lahko poslušalstvo fino in počasi, na sufisticiran način, s polno emocij in občutka pripelješ do ekstaze. In prav v tem je čar živih nastopov! Ko se zavedaš, da imaš na repertoarju hite, ki jih publika pozna, obenem imaš na zalogi še nekaj novih, dobrih in udarnih komadov, pa vendar, ali se bodo vse te skladbe na koncertu vsedle na dušo poslušalstva, pa je večno vprašanje?! Še največji problem pri tem pa je, da na to vprašanje ne dobiš odgovora, dokler ne stojiš pred publiko na odru in se koncert dejansko začne.

Vem da imam super band, vem da imamo hude komade, ampak vedno si lahko le želim, da nas bo vse, ki bomo stali na odru prevzel nek skupen »mojo«, ki nas bo odlepil od tal in nam omogočil, da  bomo publiki dali iskreno in najlepše kar zmoremo in znamo. Tega se ne da zagotoviti ali napovedati… in to je drive, adrenalin, ki me premika in mi ne omogoča ravnodušnega spanca do zadnjih minut pred nastopom.

Kaj pa, če je nastop v Ljubljani, pred domačo publiko, kjer poslušalci ponavadi ne skačejo že ob prvih notah, ampak dejansko od koncerta ponavadi pričakujejo kar veliko. Uf... pozitivna trema je potrebna... vsaj pri meni…

Foto: Jani Ugrin