Lepa misel predsednika Türka, kdo bi si mislil?! Glede na to, da je mainstream pop kultura najbolj v stiku z ljudmi, nam ne more biti vseeno kaj gledamo in poslušamo. Glasba, ki se predvaja na radijskih valovih naj ne bi imela naloge le zabavati rajo, temveč mora nositi tudi neko poučno, vzgojno noto.
Kje bi jaz, kot mulc in teenager zvedel za Pink Floyde, Rolling Stones, The Clash ali Boba Marleya, če ne preko radia. V tistih časi so glasbeni uredniki hodili na lastne stroške v London in tam kupovali najnovejše plate, ki so jih potem rolali v programu. Urednikom je bila takrat največja draž dobiti in vrteti nekaj novega, dobrega. Posledično se je na ta način razvijala glasbena scena tudi pri nas, ker so bandi hoteli zveneti in pokazati, da se da narediti dober glasbeni izdelek tudi na teh prostorih.
Dandanašnji se v luči divjega kapitalizma in neoliberalizma marsikateri medij v želji po obstanku in preživetju obrača po formuli všečnosti. Potem pa pride do tega, da publika vzgaja medij in je slika scene popolnoma izkrivljena. Glasba in njena sporočilnost več nista v prvem planu, ampak nas fascinirajo avtomobili, velikanske vile, število klikov na YouTube in stanje tekočega računa naših vzornikov ter idolov.
Mislim da vsi mi, tako ustvarjalci, mediji in poslušalci, ki smo del scene, nosimo veliko moralno odgovornost tako do sebe, kot tudi do okolice. Zoper vse večje apatije in enoumja, je naša naloga dati vedno vse od sebe in spoštovati drugega. Zato smo v SGS (Slovenskem glasbenem sindikatu) podali nekaj primernih predlogov za nov NPK (Nacionalni program za kulturo). V upanju po izboljšanju narodove identitete, po besedah predsednika Türka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar