Natanko leto dni nazaj, smo dobili uradno povabilo bosanskega mesteca Goražde, da bi se v avgustu udeležili njihovega tradicionalnega festivala, ki na različnih lokacijah po mestu poteka teden dni. Koncerti, literarna branja, predstavitve filmov - gre za nekakšno zabavno in kulturno udejstvovanje estradnikov ter kulturnikov iz celotne regije bivše Juge. Vabili so nas, da na njihovem štadionu z lokalnimi goraždanskimi veljaki odigramo nogometno tekmo in jim potem pripravimo še kulturno umetniški program.
Nakurjeni, da gremo v Bosno, brž potrdimo svoj prihod in se hkrati domenimo, kdo iz naših vrst bo kulturno prispeval h goraždanskemu festivalu. Gušti in Srečna mladina bosta nastopala na glavnem odru v centru, pred mestno knjižnico bodo nastopali kantavtor Boštjan Narat, igralec in poet Matjaž Pikalo ter pisatelj Dušan Čater, v mestnem kinu pa bo svoj kratki film zavrtel scenarist in režiser Tadej Čater. Jeah, gremo v Goražde premagat bosansko ekipo in se seveda fino imet, to je bil glavni moto lanskega poletja.
Dolgotrajna vožnja po razritih bosanskih cestah nas je po devetih urah vožnje pripeljala v dolino reke Drine. Končno vidim to mnogokrat opevano Drino, široko, obdano s kopastimi vrhovi listnatega drevja. Čas pa, kot da se je ustavil 20 do 30 let nazaj; hiše, mimoidoči avtomobil, obcestne avtobusne postaje – vse iz neke druge zgodbe. Vojna in način življenja so pustili globoko sled, razdejanje in očiten zastoj napredka. Ob mraku pridemo pred tablo za Goražde. Mestece, ki ga deli Drina je velikosti našega Kamnika, opazno se mešata stara in povojna socialistična arhitektura. Avto parkiramo pod lepo, obnovljeno đamijo in se podamo peš v center. V mestu je polno ljudi, vsi so na ulicah, otroci, mladostniki, v valovih mimo nas padajo nasmejana dekleta, kafiči, pekarnice, burekđinice, čevapđinice, stojnice s pijačami, majicami in razglednicami, vse je polno in vsi so dobre volje. Utrip mesta je enostavno fantastičen. Očitno mesto živi za ta poletni festival, mimo nas pa že korakajo godba na pihala in mažoretke iz Francije, ljudje ploskajo in spremljajo povorko. Kasneje zvemo da je Francija glavna donatorica uličnega festivala v Goraždah.
Nastanijo nas v domu ostarelih občanov na robu mesta in družno se odpravimo v mestni kino na press konferenco, kjer nas predstavijo kot goste iz Slovenije ter predstavijo naš kulturno umetniški program. Poseben poudarek je seveda na nogometni tekmi, ki jo bomo kot člani literarne reprezentance Slovenije naselednji dan odigrali z lokalci iz Goražd.
 |
| Ženske iz Goražd v tradicionalnih oblekah, so nam pripravile polno mizo tradicionalnih dobrot! HALVA - pojedina. |
Tako je prvič v zgodovini Slovenija v nogometu z rezultatom 4:1 premagala Bosno, dan kasneje pa smo uspešno izvedli še svoj kulturno umetniški program. Tako smo na svoj način doprinesli k mlademu, a vsako leto večjemu festivalu. Štiridnevni izlet nam je vsem pustil lepe spomine in slišal sem, da nas tudi to leto vabijo v Goražde. Očitno se hočejo revanširati za lanskoletni poraz?!
 |
| Združene bosansko - slovenske nogometne sile |
Ni komentarjev:
Objavite komentar