Massimo

Peti razred. Petek zvečer. Ležim na postelji, poslušam Stop pops 20 in po sobi se razlega pesem Sjaj u tami. Lepa, skrivnostna in zasanjana melodija, mogoče malenkost preveč sofisticirana za enajstletnika, pa vseeno dovolj posebna, magična. Žameten glas voditeljice doda: »Sjaj u tami in skupina Dorian Grey«. Dorian Grey? Kdo pa so to in od kod so?

Dva, tri mesece nazaj me pokliče Silvije z zagrebške založbe Dancing bear, ki na Hrvaškem promovira projekt Gušti. »Miha, glede na to, da smo se pogovarjali, kako bi te najbolje predstavili hrvaški publiki, sem si dovolil poslati nekaj tvojih novih komadov Massimu Saviću. Ne bi bilo slabo, da se povežeš z njim, mogoče spontano pride do kakšnega sodelovanja. Massimo je veliko ime po vseh  državah bivše Juge.«»Uvau, ja vem, vem, kaj pa pravi Massimo?!« »Pravi, da si mu kot avtor zanimiv in da mu je všeč to kar počneš. Že leta redno spremlja slovensko sceno in pozna tvoje delo.« No, to je pa lepo slišati, si mislim sam pri sebi.

V Zagrebu se pripeljem pred kafič, v katerem Massimo očitno rad preživlja svoj prosti čas in ga opazim že od zunaj. Lepo, elegantno urejen, mi že maha in mi zaželi dobrodošlico. V navalu besed zvem marsikaj o njegovem življenju, družini, pogovarjava se o glasbi in glasbeni sceni in se v marsičem strinjava. Zanima ga zgodba o Big Foot Mami in mojem odhodu iz benda in dejansko spoznam, da ve marsikaj o meni?! Beseda je stekla tudi o sodelovanju: »Veš, zadnje čase samo sodelujem in pojem neke duete, malo se moram ustaviti in se posvetiti svoji avtorski plati, ki je že v kreativni fazi. Najino sodelovanje vidim predvsem v tej smeri, všeč so mi tvoje avtorske skladbe, zato bi si želel, da sodelujeva na temu nivoju. Izredno všeč mi je »Igra«, za ta komad, res - svaka čast. Če bodo hrvaške radijske postaje sprejele tvoje komade kot mislim, da bi jih morale, boš po dolgem času prvi slovenski izvajalec, ki se bo tukaj vrtel – in to mislim povsem iskreno. Bilo bi mi v veselje, če mi pošlješ tisto kar narediš, lahko še v demo verziji. Mogoče se prepoznam v kateri od tvojih pesmi in jo uvrstim na plato. Kaj praviš?« »Seveda, z veseljem!« Bilo bi noro odkloniti takšno iskreno ponudbo vokalistu, kot je Massimo. »Veš, sodelovati moramo med sabo, le tako se bodo rojevale kvalitetne stvari. Drug drugemu moramo pomagati,« govori in me ob tem skoraj roteče gleda. »Seveda, zagotovo, se popolnoma strinjam!«

»Pridi greva v moj avto, ti bom zavrtel nekaj stvari, ki mi blazno sedejo v tem trenutku.« Med skladbami, ki mi jih je vrtel je omenil: »No, to je pa moj prvi band Dorian Grey. Poznaš?«

Poznam, Massimo, poznam.;)

Z Massimom na press konferenci
za njegov koncert 7. aprila