Ko se najina pogleda znova srečata, Vojko vpraša: “Maš minutko časa, ko prideš ven?”
“Mam…”
Zunaj. Vojko mi reče: “Veš, na VPK delamo novo slovensko serijo in ravno prav, da sva se srečala. Rabimo glasbo za podlago. Si morda pripravljen… v bistvu… a maš kakšen demo komad na lagerju, ki bi bil pravšnji za našo serijo? Serija štarta v septembru.”
Heh, veleblagovnice so očitno res sociološki fenomen, srečuješ se z ljudmi, kramljaš, če srečaš pravega pa dobiš še ponudbo za posel…
“Hm, nisem ravno tip, ki bi se mu komadi valjali po predalu in čakali na naročnika. Ponavadi vse delam z namenom, predvsem zase… ampak… veš, dejansko imam nastavek komada, ki sva ga s Perotom v placu posnela kakšno leto nazaj … in zdaj, ko se pogovarjava… mi je takoj padlo na misel, da bi lahko bil ravno pravšnji… igriv, naiven, z nalezljivo melodijo, lahko bi rekel skoraj na prvo žogo… ti ga pošljem, je še v grobi demo obliki z mojim vokalom… če vam sede v koncept serije pa pokliči.”
Vojko pokliče naslednji dan: “A bi lahko prišel na VPK?”
Pridem do vratarja, ta me pošlje v sobo, kjer Vojko z ekipo montira serijo.
“Ej, živjo Gušti! Včeraj smo pod špico podložili tvoj demo in vedno bolj nam je všeč?! Koliko časa rabiš, da ga dokončaš? Rabimo komad za špico in seveda glasbene podlage za različne scene. Najbrž ti je jasno, da v hrvaščini ne more biti, je le slovenska serija… pa obvezno bi imeli moški vokal?!”
No seveda, za potrebe serije lahko marsikaj…
Gušti tole je super! Sem slišal ta komad po tv, ga iskal na youtubu in ga našel na blogspotu.
OdgovoriIzbrišiRobi
Končno sem našel cel komad - dej ga na Youtube!
OdgovoriIzbriši