Fantovski večer

Pred parimi dnevi sem moral zaradi studijskih obveznosti prej z morja, zvečer pa sem poklical Grega Skočirja in ga vprašal: »Se kje kaj dogaja, greva na pivo?« »Seveda, pridi v Lepo žogo. Gledamo nogomet, potem pa še košarko Slovenija - Črna gora.«

Nedelja zvečer, Lepa žoga malodane sameva, le v zadnji sobici Grega, Čule, Emin in Andro, nenasitne duše gostilniško-športnih večerov. Naročim rundo za ekipo, sebi pa cviček mešan z vodo, ker že vnaprej slutim, kam to pelje. Malo komentiramo športno dogajanje, ki se odvija na ekranu. Kmalu začnejo padati prijave, ki s športom na zaslonu nimajo kdovekaj veze, komentarji skačejo iz teme v temo in izvabljajo smeh. Kmalu pade še ena runda, ko beseda nanese na modela iz slike.

Tovariš Stane Dolanc, tesni sodelavec Tita, minister za notranje zadeve v ranjki Jugoslaviji, je bil še zlasti proti koncu kariere predmet posmeha in gostilniških vicev. Tudi nam privrle solze na oči ob naslednji anekdoti: Tovariš Stane, šef UDBE, pošlje glavnega eksekutorja v Nemčijo na tajno misijo. Naloga: likvidirati sovraga, ki je nevarno širil kontrajugoslovansko idejo. Stane niti najmanj ni slutil, da bo tajni agent na poti nazaj, po opravljeni nalogi, v Nemčiji oropal še par bank?! Kakopak, udbovskemu James Bondu je bilo ime Željko Ražnjatović-Arkan! Bogi Stane pa je moral pod mizo gladiti meddržavne spore, res neugodno.

Runde si sledijo, malo komentiramo tekmo, ko Emin pravi: «Na Finskem je baje največja žalitev, če Fincu omeniš ime Matti Nykänen. Njega se tam prav sramujejo!« Kdo se ne spomni legendarnega smučarskega skakalca, upornika svoje vrste, ki se je kregal s trenerji, namesto da bi šel spat, pa je do štirih zjutraj popival po lokalih. Naslednje jutro je na pol pijan seveda preletel vse nastopajoče na novoletni turneji. Bil je nepremagljiv. Poln sebe je po končani skakalni karieri začel kariero pevca in na Finskem povzročil val ogorčenja in negodovanja, pridobil si je sloves našega Fredija Milerja. Pretepal je ženo, bil v zaporu in ko je bil že čisto brez denarja, je prodal še sarajevsko zlato olimpijsko medaljo - za par flaš vodke.

Od srca se zopet nasmejemo, kakšen model! Tu pri nas bi imel po vsem takem verjetno status heroja.

Spomini se vrnejo tudi na Križaja, ki zaradi velikanske treme, pred prepolnim stadionom na Koševu, na otvoritvi olimpijskih iger v Sarajevu, ni in ni mogel končati stavka in na vse neuspehe jugoslovanske nogometne reprezentance ter na to kakšen car je bil Dražen Petrović!

Že sem se dvignil, da grem proti domu, ko Grega začudeno vpraša »A ne gremo še na Trn fest?!« »Aha, no prav, še na Trn fest…«