Seme

Pred časom zazvoni telefon: »Gušti živjo, Seme pri telefonu!« »Kva?! Mehić Semir zvani - Seme! Sej sploh ne morem verjet, od kje si se pa ti vzel kar na enkrat?« »Si presenečen kaj? Čez en mesec praznujem 40 let, rad bi te povabil. Prideš?«

Seme je bil moj prvi prijatelj z ulice. Ko sem imel 6 let so mi starši že toliko zaupali, da sem lahko sam, brez njihovega nadzora zavil v najbližjo soseko. Takrat ni bilo toliko prometa in mame so z lažjim srcem puščale otroke na ulicah. Prvi, na katerega sem naletel, je bil Seme. Bil je glavni čuvaj soseske, leto starejši in imel je pod sabo še par tamalih, ki so ga morali v vsem poslušati. Bil je vodja bande. Takoj mi je povedal, da se smem gibati tod okoli le, če sem v njihovem tajnem društvu, v nasprotnem primeru sem njihov sovražnik! Od tu dalje se je v mojem življenju začelo dogajat. Loki, puščice, perjanice, pihalniki, plastične pištolce… Seme nam je vcepil skrito pripadnost in vsi smo hoteli biti Zagor, ki je bil naš prvi mit.  Otroški pretepi, razbite šipe, male kraje in fehtanje dinarčkov pred lokalno trgovino, plezanje po gradbiščih, obljubljanje delavcem iz Bosne, da jim prinesemo sestrine slike… Prvič sem začutil, kaj je pravi strah, ko je hišnik s smučarsko palico laufal za mano in sem vedel, da se ne heca.

Do tretjega, četrtega razreda sem se še pajdašil s Semetom, potem pa me je odnesla puberteta in začel sem »častiti« drugačne mite in idole. Seme se je po končani osnovni šoli vpisal na kadetsko šolo v Tacnu in je danes policaj na policijski postaji Ljubljana-Center.

»Ja, itak da pridem, z veseljem! Kje pa bo, kdo pa bo še tam?« »Gostilna Pri Micki, pridejo pa vsi ki so bili v bandi, 8 do 10 nas bo in vse poznaš!« »Ja super, po ne vem koliko letih bom videl modele, ki jih vidim le sem ter tja ali sploh nikoli.«

Na dogovorjeni datum pridem k Micki, stopim najprej do šanka in opazim, da je v zadnjem prostoru tipična slovenska žurka: harmonika, folk pa en za drugim v vlakcu?! »Upam, da to ni to,« se sprašujem in hitim spraševat kelnarco, če se še kje kaj dogaja? »Tukaj,« odpre mi posebno sobico kjer so zbrani vsi pobalini iz mladostnih dni. »Pa kje ste vi,« objemam se s Semetom in dajem petke ostalim, zdaj že zrelim možem. V dobrih štirih urah smo si povedali marsikaj, nemalo popili in pojedli, kam pa sedaj? Slavljenec Seme predlaga bar na Viču in začutim, da se spet počuti kot lider! »Ma ne no, pelji nas nekam kamor ti rad zahajaš.« Rečeno - storjeno, kot sin bosanskih staršev ni zatajil svojih korenin in nas je odpeljal na Dunajsko v bife Rašica, kjer piči Miki - samo narodnjaki. V trenutku imamo vsi pivo v roki in že prepevamo »I tebe sam sit kafano«. Evo Seme, vse za tebe.;)

Jaz in Seme

Ubrano prepevanje

... in seveda lepe punce...