Včeraj sem bil tik pred zdajci povabljen na otvoritev srbskega medijskega TV velikana in mogotca Pink TV, ki začenja svojo zgodbo v slovenskem medijskem prostoru.
Vlado, manager, me pokliče in reče: “Gušti pejt greva, sm dobil vabila in bi blo lepo, da se tam pokaževa.” Rečeno, storjeno, družno prikorakava pred mestno hišo, ki je vidno pripravljena na nekaj veličastnega. Malce presenečeno gledava okoli, znajdeva se v situaciji, ko povabljencev, ki čakajo, da lahko zakorakajo po rdeči preprogi v mestno hišo, večinoma ne poznava. Neugodna situacija nama narekuje, da narediva še en krog okoli tržnice, čakala pač ne bova, ane?! Iz tržnice preko tromostovja se na ‘Prešercu’ že vidi megalomanski oder, nasproti odra za nastopajoče pa stoji še en ogromen oder za povabljene VIP-ovce. Uvau, ta se pa ne heca, si rečeva in ugibava koliko denarja vse to košta. Vrneva se pred mestno hišo, srečava Tomaža Ogrizka, ki je odgovoren za celotno organizacijo in ga povprašava, kaj se vse danes dogaja. “Ja, ravnokar z Boingom prihaja najjača srbska ekipa, Seka Aleksić, Brena, Želko Joksimović, igralci, režiserji... Najprej sprejem pri županu Jankoviču, nastop na Prešercu in after pri meni v Topu,” se skromno pohvali Ogrizek. “Aha, ti furaš Top,” se čudiva z Vladotom medtem ko se približujeva rdeči preprogi in nekoliko nesamozavestno stopava proti vhodu, kjer v črni obleki z ženo in hčerkama stoji lastnik g. Mitrovič. Rokujemo se kot državniki na protokolarnem obisku. Vlado me predstavlja kot enega vidnejših slovenskih avtorjev, g. in ga. Mitrović vljudno pozdravljata: “Drago nam je što ste došli, samo izvolite” in že vstopava v Pink svet.
Hostese v roza oblekicah, roza šampanjček, roza kanapejčki, kolački, fotografi blic-blic-blic slikajo vse, ki prihajajo po ‘red carpetu’ in dejansko vse je stilsko na nivoju. Pomešava se med povabljence, kjer naju hitro informirajo, da vabijo slovenske glasbenike snemat Pink show v Beograd z avionom, v hude hotele, kjer se dejansko počutiš kot zvezda in zraven namigujejo, češ zakaj pa ne bi tudi ti Gušti zagrabil te enkratne priložnosti? Ja hm, ne vem, matr, gledam Vladota, dva metra stran Jelena Karleuša, sinonim vsega proti čemur sem se boril na svoji glasbeni poti, sredi otvoritvene zabave TV Pinka, začetnika tistega kar preziram, z roza šampanjčkom v roki dobivam ponudbo za Pink show. Naj v sekundi povozim vse ideale svoje večne romantike, naj se vsedem na roza vlak in se odpeljem v čudežno deželo po liziko in kič? Vlado opazi zadrego, se smeji in mi potihem namiguje, govori: “Ne sekeri se, nikamor se nam ne mudi, bomo vidl kaj bojo spacal in če bo kmečk, pač ne gremo!” V takšnih trenutkih sem mu hvaležen, da zna krmarit z mano, da ne odjadram v nervozo hladnega znoja! Odpravim se na VIP oder gledat še večji oder, kjer se odvija program, popijem še dva piva in se poslovim, dost mam! Pridem domov, čez čas prižgem televizijo in glej ga zlomka, prenos iz Prešerca, na odru Lepa Brena, g. Mitrovič in Jelena Karleuša objeti na odru gledajo ognjemet, se zahvaljujejo publiki za obisk in z nasmeški mahajo v kamere.
Sem pa slišal že tudi drugo plat o razlogih za tovrstno početje. V Sloveniji se v oglaševanju letno obrne cca. 120 miljonov evrov, večino kolača si razdelita POP TV in ‘nacionalka’, zakaj si torej ne bi še nekdo odrezal lep kos pogače. In res, niti ene kamere POPa ali TV Slovenija ni bilo na spregled in tudi danes v medijih ni bilo prav nobene novice. Le zakaj?
Ni komentarjev:
Objavite komentar